Jeej, moja prva objava mi je (upam da) uspela. Čas je da nadaljujem.
Moja prva misel, ko se zbudim (namenoma nisem napisala zjutraj, ker se zjutraj pač ne zbudim 😂😂 ) je, kaj bi pa danes počela? Hja, med štirimi stenami kaj veliko izbire nimam. Če je lepo vreme izkoristim dan za uživanje na sončku. Seveda na varni razdalji in v popolni bojni opremi. COVID ni izbirčen in z veseljem pride pogledat tudi na podeželje. Tako da hop, razkužilo na roke in flaško v žep, masko čez gobček - za ziher - pa gremo. Rada jo mahnem proti gozdu, včasih v družbi mame ( varna razdalja in to ), včasih pa sama, da spiham svojo glavo, ker do zdaj ni bilo bloga 😉. Srečo imam, da živim na podeželju. Tu, na našem delu hriba je manj kot 10 hiš in ogromno narave. Včasih imam lenobni dan, pa se uležem na blazino ali visečo mrežo in razmišljam.
AMPAK... V tej samoizolaciji sem uspela že ogromno narediti zase. Ker imam dovolj časa, rada brskam po sebi ( ne tako, packi eni! ) in odkrivam nove stvari. Najrajši treniram svojo psiho, ker, kar te ne ubije, te naredi močnejšega, ane? Glede na to da me v prihodnosti čakajo zahtevni izzivi ( ta zgodba še pride, je pa glavni razlog, zakaj sem začela bloggati ), sem dejansko vesela za tole samoizolacijo, oziroma kot ji pravim jaz, odlična predpriprava za tisto nekaj večjega. In niti trenutka mi ni žal. Ja, ok, pride kak dan ko prav po zasavsko preklinjam in pošiljam vse v rojstni kraj, pa še kam drugam. Tudi to mora biti. Si vzamem pol ure za kulturo, kot jaz temu rečem 😜 Potem pa nasmeh na obraz in v nove zmage. Ker, verjeli ali ne, nasmeh je najboljša obramba.
Seveda za vse tiste ki me poznate, jaz ne bi bila jaz, če ne bi kdaj kakšno ušpičila. Zato se v vsakem dnevu najde tudi kaj takega. Pa če je to samo "nabijanje" partizanskih pesmi, karaoke za zabavanje facebook prijateljev, ali pa plavanje na suhem... O jaaa, tudi to znam.
Ker pa je vsak dan nova možnost, da se kaj novega naučim, sem se pred kratkim naučila še štrikat. Pred leti sem že 1x poskusila, pa mi ni bilo všeč, sem bila preveč živčna zraven, pa sem vrgla vse skupaj v kot in obupala. Zdaj mi je pa v samoizolaciji postalo nenormalno dolgčas, pa sem rekla da bom še 1x poskusila. Očitno vaja dela mojstra, ker mi je "kr ratal". In zdaj se počutim kot prava babica, gledam nadaljevanke in štrikam. Vmes si še zapojem: " Esmeralda, en tus ojos, la noche y el dia uno soooon". Vmes sem še prvič pekla kruh v krušni peči, pa pregnetla na roke, brez kakršnekoli uporabe elektrike. Zraven še berem knjige, pa rešujem križanke. 😎 Zdaj me samo še zanima, kje in na kakšen način lahko zaprosim za penzijo. Če kdo ve, ne bit sramežljivi pa kar med komentarje napišite prosim lepo.
No, pa nisem jaz samo neka stara duša, zaprta v telo 24 letnice, ki ji hormoni špricajo vsepovsod.
( Čao Loša 😍 😘 ).
V bistvu sem na trenutke hujša kot 5 letni otrok. In tudi v samoizolaciji se skriti otrok vse prevečkrat privleče na plan.
Pa vzamem malo v roke Perplexus ( to je tista *supercalifragilisticexpialidocius krogla z labirintom notri, po katerem "voziš" kroglico. Čist hudo ), ko me mine grem iz lončkov postavljat stolp in ga zbijat z žogicami, pa imam kak moment navdihnjenosti, izpod postelje potegnem sintisajzer ali pa blok flavto pa kako zasviram ( se opravičujem vsem sosedom ), največkrat pa "nabijem" DJ Youtube in plešem, dokler imam še kaj kondicije ( ki jo je v teh časih bore malo ). Itak pomigam na moje Murne 💚, Marka Škugorja, Halida Bešlića, Damjana Mukra, Pro Arte, Bellamy Brothers, Bjelo dugme, Rock partyzane, Bepop, Game over, BFM, pa še malo morje drugega, največkrat in reeeees najraje pa na mojo ABBO, Plavi orkestar, Smokie Beach boyse, Queene, pa še kaj bi se našlo... Old soul pa to 😉
Kot zdaj berete, se imamo lahko tudi v času tega hudo groznega COVID-19 čist fajn. Zato, vzemite se v roke, razmislite kaj že dolgo niste počeli in kaj vas veseli, preizkušajte svoje meje in se v glavnem zabavajte. Resnosti je v teh časih že tako preveč.
Kaj pa vi počnete v teh časih? Zapišite mi spodaj v komentar, me zanima in bom z veseljem prebrala. 😊
Ostanite zdravi 😘
